NAŠ KRAJ


Lokovec leži na vzhodnem robu Banjške planote in velja za eno najdaljših vasi v Sloveniji.

klikni za povečavo

klikni za povečavo Tu se brezvoden svet, poln vrtač in uval, strmo spušča proti Čepovanski dolini na vzhodu, na zahodu pa se stopnjasto znižuje v ravninski, travniški del Banjšic. Z Laščkom (1071m) doseže planota najvišji vrh. Domačije so razložene vzdolž celotnega dela planote, klikni za povečavo stisnjene v zavetje gozda, med majhne zaplate obdelanega sveta, ki so ga domačini iztrgali kamnitemu krasu. Velika zaraščenost in kmetije, ki se spreminjajo v vikende, dajejo podobo kraja, ki se ponuja popotniku, če se po urejeni asfaltirani cesti pelje od Dolenjega proti klikni za povečavo Gorenjemu Lokovcu in se mogoče ustavi v Srednjem, ki velja s cerkvijo, gostilno, bivšo šolo in opuščeno staro kovačijo za središče kraja. Vas, za katero pravijo, da je dolga tri ure hoda, je prepredena z mnogo brezpotji, ki vodijo do posameznih domačij in netipičnih zaselkov z zanimivimi imeni: Novo mesto, Črna gora, Rožna dolina, Rezija, Reštela… klikni za povečavo Tako po stavbarstvu, kakor tudi po narečni govorici ljudi, lahko opazimo preplet kulturnih vplivov, ki prihajajo iz Goriške in Furlanije na eni strani ter Tolminske in Idrijske na drugi. Tudi sredozemsko podnebje se tukaj meša s celinskim - alpskim, tako da smo priča močni zimski in jesenski burji, ostrim zimam in toplim poletjem.

Zgodovina
Lokovec sodi med mlajše naseljene kraje na območju Trnovsko-Banjške planote. Naseljevati so ga začeli oglarji v 17. in 18. stoletju, v času, ko je na Gorenjskem cvetelo fužinarstvo, v Trebuši in na Trnovski planoti pa glažutarstvo. Prvotne oglarske kolibe, ki so bile v neposredni bližini kopišč, so se spremenile v domačije, ki jih lahko srečamo še danes. Drugi val naseljencev se je pojavi v času kmečkih uporov, zlasti po tolminskem leta 1713, ko so ljudje bežali pred grožnjami zemljiške gospode. Lastno preživetje jih je gnalo v kmetovanje in izdelovanje vsega, kar so za življenje potrebovali. Tako se je razvila domača obrt, ki ji je dominiralo kovaštvo. Poleg tega pa so moški postali vešči zidarji, obdelovalci kamenja, streharji, kolarji, izdelovali pa so celo nakit in ure za zvonike. Ženske so izdelovale laneno prejo, tkale platno, pletle in čipkale

Prebivalstvo
V 19. stoletju je bilo območje Lokovca dokaj gosto naseljeno, prebivalstvo pa je do 1. svetovne vojne še naraščalo. Po prvi svetovni vojni je začelo število prebivalcev upadati, do drastičnega upada pa je prišlo po drugi svetovni vojni, ko se je zaradi spremenjenega načina življenja in zaposlovanja v industriji začelo pospešeno izseljevanje v bližnje industrijske kraje, predvsem v Novo Gorico. Leta 1910 je bilo v kraju naseljenih 1483 prebivalcev, ob zadnjem štetju pa jih je bilo le še 293. V kraju je danes še 227 hišnih številk.

KULTURNO TURISTIČNO DRUŠTVO

LOKOVEC




PRIREDITVE

NAŠ KRAJ

DRUŠTVO

KULTURNA DEDIŠČINA

POHODNIŠTVO

KOLESARJENJE

PONUDBA

AKTUALNO

Zavod POTENCIAL


Film TV Slovenija "Med hribi kačjih glav"






NAŠ KRAJ    
Znani ljudje
V Lokovcu je bil rojen koprski škof mons. Metod Pirih Iz Lokovca izhajajo predniki inž. Milka Bremca, nestorja slovenske kovaške industrije. Kasneje se je tudi sam zelo navezal na Lokovec.

Sakralni objekti
Cerkev Sv Petra in Pavla klikni za povečavo Pozidana je bila leta 1800. Stavbo sestavljajo ladja in prezbiterij z močno posnetimi robovi. Pred fasado stoji zvonik z betonskim oktagonom in piramidasto streho na vrhu. klikni za povečavo Prezbiterij krije potlačena banja, v katero sega petero sozvodnic, kar počiva na dveh slopih in ima pomol in leseno ograjo. Glavni oltar je lepo kamnoseško delo klasicističnih oblik. V njej sta dve oljni sliki iz začetka 19.stol. V njej sta še stranska lesena oltarja, kamnit kropilnik in orgle s 585 piščali.


Spomeniki
Lokovec je veljal za vas upora proti okupatorju, zato je tudi največ spomenikov postavljenih temu obdobju.

Centralni spomenik posvečen padlim borcem in žrtvam fašizma Sestavljajo ga trije kamniti obeliski in posvetilni kamen z Župančičevimi verzi.

Piramidasti kamniti spomenik Darku Maruševiču Blažu, namestniku komisarja 30.divizije, ki je padel v Dolenjem Lokovcu.

Spominska plošča posvečena ustanovitvi brigade Garibaldi, 5.aprila 1944. (14. Brigada d`Assalto Garibaldi Trieste)

Plošča na OŠ Sr. Lokovec posvečena ustanovitvi štaba artilerije 9.korpusa

Plošča na OS Gor. Lokovec posvečena padlim borcem in žrtvam fašizma

Spominska plošča posvečena Kraljevi družini, umorjeni s strani Nemcev

Spominske plošče ubitim partizanom na cesti Čepovan - Lokovec, v Senebiku in v Dol.Lokovcu št.11.

Spomenik posvečen 1.svet.vojni
Masiven kamnit podstavek z letnicama vojne in napisom PAX, na katerem je velik betonski križ. Na tem podstavku bi moral stati avstrijski vojak izklesan iz kamenja, vendar so postavitev preprečile italijanske oblasti.